"

Bodrogkeresztúr

Zgodovina mesta sega v antične čase, ime pa je dobilo po cerkvi, posvečeni Svetemu križu. Ime Bodrogkeresztúr se prvič pojavi v listini iz leta 1239. Od leta 1411 je vas postala del posesti gradu Tokaj, med pomembnimi lastniki pa so bili János Garai, György Brankovics, János Hunyadi in njegova žena, kasneje pa tudi Matthias Hunyadi, ki je naselje zastavil Imreju Szapolyaiu. V urbarjih iz let 1517 in 1520 je Bodrogkeresztúr že omenjen kot trg, s prebivalstvom, ki je presegalo število prebivalcev Tokaja v tistem času. Čeprav zapisi kažejo, da so Turki naselje uničili pred letom 1567, je bilo kmalu obnovljeno, njegova gospodarska in družbena dejavnost pa sta se ponovno oživili. Do 17. stoletja je Bodrogkeresztúr letno gostil štiri državne sejme, imel vsakodnevni trg, mesnico, pravico do prodaje vina, volil lastne sodnike in celo imel pravico meča. Med njegovimi zemljiškimi lastniki so bili István Bocskai, Gábor Báthory in družina Rákóczi. Po padcu vojne za neodvisnost pod vodstvom Ferenca Rákóczija II. je naselje vstopilo v 18. stoletje gospodarsko izčrpano in oplenjeno. Kljub temu je Bodrogkeresztúr, zahvaljujoč vinogradništvu, vinarstvu in vztrajnemu delu svojih prebivalcev, uspel okrevati. V 19. stoletju, z razpadom trških naselij, se je Bodrogkeresztúr preoblikoval v vas.


Prihod

  • Peš
  • S konjem
  • S kolesom
  • Z električnim kolesom
  • Z motorjem
  • Z avtom

Znamenitosti, programi

Prikaži vse

Kaj vas čaka tukaj?


Javni prevoz

  • Železnica
  • Avtobus
  • Ladja

Informacije o parkiranju

  • Brezplačno zunanje parkirišče na voljo
  • Brezplačno parkirišče za avtobuse na voljo

Raven trajnosti

Tema 1: Upravljanje destinacije 54 %

  • Vodenje obiskovalcev: 80 %
  • Zavzetost in organiziranost: 25 %
  • Oblikovanje in razvoj: 17 %
  • Spremljanje in poročanje: 50 %
  • Pravna in etična skladnost: 100 %

Tema 2: Narava in pokrajina 80 %

  • Varstvo narave in divjadi: 100 %
  • Narava in varstvo: 60 %

Tema 3: Okolje in podnebje 42 %

  • Raba tal in onesnaževanje: 33 %
  • Upravljanje z vodami: 40 %
  • Energija, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe: 29 %
  • Prilagajanje na podnebne spremembe: 50 %
  • Odpadki in recikliranje: 60 %

Tema 4: Kultura in tradicija 100 %

  • Kulturna dediščina: 100 %
  • Ljudje in tradicije: 100 %

Tema 5: Socialno varstvo 75 %

  • Zdravje in varnost: 50 %
  • Lokalno gospodarstvo: 90 %
  • Socialno-ekonomski vplivi: 50 %
  • sodelovanje skupnosti: 100 %
  • Človeško dostojanstvo: 86 %

Tema 6: Posel in komunikacija 61 %

  • Poslovna udeležba: 22 %
  • Informacije in trženje: 100 %