Grad Ugron

Predhodnika gradu so omenjali že sredi 15. stoletja, ko je bilo območje v lasti plemiške družine Geréb. Dvorec je do 17. stoletja postal kamnit, utrdbi podoben grad, ki ga je leta 1625 obnovil András Geréb, poveljnik telesne straže Gabriela Bethlena. Zgradba je nato prešla v last Gabriela Bethlena, Jurija I. Rákóczija ter družin Huszár, Torma, Nemes in Mikó, dokler je leta 1866 ni kupila družina Ugron.

Grad je svojo današnjo obliko dobil okoli leta 1817, ko ga je Miklós Mikó preoblikoval v baročnem slogu. Dolga stoletja je bil grad eden od reprezentativnih krajev življenjskega sloga székelyskih plemičev: služil je kot dom, kmetijsko posestvo in družabno središče. Ob koncu 19. stoletja je Zoltán Ugron, poslanec državnega zbora, skupaj z družino tukaj vodil vzorno posestvo, kjer so imeli konjušnico, žganjarno, zelenjavne nasade, njihov vrtnar iz Filiașa pa je bil celo nagrajen z državno nagrado.

V notranjosti gradu so še danes vidne prvotne arhitekturne rešitve, zapisane v inventarju iz leta 1805: križno obokane sobe, štukature in napis iz leta 1714 na oboku dvoriščne kapele. Kljub večstoletni zgodovini je grad vedno odražal varčen, preprost in delaven način življenja, ne pa razkošnega blišča. Središče posestva sta bila delo in samooskrba, kar dokazujejo še danes ohranjene gospodarske stavbe in vrtovi.

V času komunizma je bil grad nacionaliziran in dolga leta zapuščen propadal. Po letu 2010 sta Éva Ugron in Miklós Maróty začela z njegovim reševanjem, med letoma 2021 in 2024 pa je bila izvedena celovita prenova. Kot rezultat prenove danes grad deluje kot prizorišče dogodkov in zgodovinska turistična atrakcija, ki sprejema obiskovalce. Ti lahko spoznajo večstoletno zgodovino gradu, se sprehodijo po parku, oblikovanem po vzoru nekdanjega renesančnega vrta, si ogledajo obnovljeno kapelo in zgodovinsko vinsko klet.

Grad Ugron v Filiașu ni zgolj stavba – je živi pričevalec, kako se je med hribi pisala plemiška zgodovina Székelyfölda in kako je mogoče iz preteklosti oblikovati vrednote za sedanjost.