Gyergyószárhegy

Gyergyószárhegy (v romunščini Lăzarea) je ena najbolj znanih zgodovinskih in kulturnih naselbin v okrožju Hargita, ki se nahaja v Gyergyóski kotlini, nekaj kilometrov južno od Gyergyószentmiklósa. Vas leži ob vznožju Hargite v slikovitem okolju, kjer se naravna lepota in zgodovinska dediščina tesno prepletata. Njeno ime je že stoletja znano v zgodovini madžarske kulture na območju Székelyfölda in ima posebno vlogo v transilvanski madžarski kulturi. Najbolj znana znamenitost naselja je grad Lázár, ki je eden najpomembnejših renesančnih spomenikov v Transilvaniji. Grad, zgrajen v 16.–17. stoletju, ni le zgodovinski spomenik, temveč tudi pomembno kulturno središče, ki danes gosti umetniške kolonije in dogodke. Grad je zgradila družina Lázár, katere član Lázár István je bil skrbnik transilvanskega kneza Bethlena Gábora. K gradu pripadajoča cerkev, nekdanja šola in srednjeveška zasnova naselja pričajo o zgodovinskem pomenu tega območja. Kulturno življenje v Gyergyószárhegyju je izjemno živahno. Skupnost že desetletja gosti umetniške kolonije, razstave in programe za ohranjanje tradicije, ki prispevajo k temu, da lokalno in transilvansko madžarsko duhovno življenje ostaja živo. Prebivalci še vedno ohranjajo székelyske tradicije, ljudsko arhitekturo, nošo in običaje, kar se odraža v številnih dogodkih, praznovanjih in verskih obredih. Okolica naselja ponuja odlične možnosti za pohodništvo in raziskovanje narave, saj bližina Hargite zagotavlja raznoliko pokrajino: borove gozdove, izvire, potoke in razgledne točke, ki čakajo obiskovalce. Na voljo so gostišča, manjši penzioni in podeželske nastanitve, kjer postane székelyska gostoljubnost otipljiva izkušnja. Prisotnost frančiškanov v Gyergyószárhegyju ima več kot tristoletno zgodovino in je tesno povezana z religioznostjo in pokroviteljstvom družine Lázár. Pobuda za ustanovitev samostana na pobočju Szármányja sega v leto 1642, z namenom, da bi frančiškanski menihi skrbeli za versko življenje v tamkajšnjih petih kapelah. Menihi so bili leta 1648 pregnani, vendar so se leta 1665 vrnili in gradnja je dobila nov zagon. Ena najzanimivejših osebnosti tega obdobja je bil Kájoni János – frančiškanski menih, organist, tiskar in skladatelj –, katerega življenjsko delo še danes predstavlja pomembno duhovno dediščino Transilvanije. Samostan je skozi zgodovino večkrat utrpel hude poškodbe: zgorel je med Rákóczi-jevo osvobodilno vojno, nato še leta 1749 in 1872. Vsakič so ga obnovili, leta 1908 pa je dobil današnjo podobo. Baročno samostansko cerkev in kompleks zgradb je skozi stoletja naseljevalo več kot 800 frančiškanskih menihov, med njimi je bilo 51 bratov pokopanih v samostanski kripti – med njimi tudi Kájoni János. Frančiškansko prisotnost je leta 1951 prekinila komunistična oblast, ko so menihe internirali, stavbo pa nacionalizirali. Kasneje je služila kot otroški dom, nato kot umetniška kolonija, po političnih spremembah pa je dolgo časa gostila poletne umetniške kolonije, kar je samostanu poleg duhovnega prineslo tudi umetniški pomen. Danes ponovno služi kot frančiškanski samostan in je pomembno duhovno in kulturno središče tako za domačine kot za romarje in obiskovalce. Gyergyószárhegy torej ni znan le po gradu Lázár, temveč tudi po frančiškanskem samostanu, zaradi česar je ena izmed posebnih versko-kulturnih lokacij v Transilvaniji, kjer zgodovinska dediščina, živo versko življenje in umetniške vrednote tvorijo edinstveno celoto. Gyergyószárhegy tako ni le zgodovinski spomenik, temveč tudi živa kulturna skupnost, ki zaradi svoje preteklosti, umetniške prisotnosti in naravnega okolja zavzema posebno mesto na zemljevidu Székelyfölda.