Grad Ugron

Predhodnika gradu so omenjali že sredi 15. stoletja, ko je bilo območje v lasti plemiške družine Geréb. Dvorec je do 17. stoletja postal kamnit, grajski grad, ki ga je leta 1625 obnovil András Geréb, kapitan telesne straže Gabriela Bethlena. Stavba je nato prešla v last Gabriela Bethlena, Jurija I. Rákóczija ter družin Huszár, Torma, Nemes in Mikó, dokler je leta 1866 ni kupila družina Ugron.

Stavba je svojo današnjo podobo dobila okoli leta 1817, ko jo je Miklós Mikó preoblikoval v baročnem slogu. Grad je skozi dolga stoletja predstavljal enega od reprezentativnih krajev življenja plemiške sekelske družbe: služil je tako za bivanje, gospodarjenje kot tudi za družabno življenje. Ob koncu 19. stoletja je Zoltán Ugron, poslanec državnega zbora, s svojo družino tukaj vodil vzorno posestvo, kjer so imeli konjsko farmo, destilarno, nasade zelenjave, njihov vrtnar iz Filiașa pa je prejel celo državno nagrado.

V notranjosti gradu so še danes vidne originalne arhitekturne rešitve, zapisane v inventarju iz leta 1805: prostori s križnimi oboki, štukature in napis iz leta 1714 na oboku dvoriščne kapele. Kljub večstoletni zgodovini je grad vedno odražal varčen, preprost in delaven način življenja, ne pa razkošnega blišča. V središču posestva sta bila delo in samooskrba, kar dokazujejo še danes ohranjene gospodarske stavbe in vrtovi.

V času komunizma je bil grad nacionaliziran, nato pa dolga leta zapuščen in propadal. Po letu 2010 sta ga Éva Ugron in Miklós Maróty začela reševati, med letoma 2021 in 2024 pa je bila izvedena celovita prenova. Rezultat tega je, da danes stavba služí kot prizorišče dogodkov in zgodovinska atrakcija, odprta za obiskovalce. Obiskovalci lahko spoznajo večstoletno zgodovino gradu, se sprehodijo po parku, oblikovanem po vzoru renesančnega vrta, si ogledajo restavrirano kapelo in zgodovinsko vinsko klet.

Grad Ugron v Filiașu ni zgolj stavba – je živi pričevalec, kako se je med griči pisala plemiška zgodovina Sekeljske zemlje in kako je mogoče iz preteklosti ustvariti vrednote za sedanjost.