Kaj smo se naučili iz leta 2025? Trendi trajnostnega turizma, ki bodo ključni v letu 2026

Do leta 2025 trajnost ni bila več zgolj „zelena” tema, ampak vse bolj skupnostna in kakovost življenja usmerjena razprava. Po Booking.com-ovem raziskovalnem povzetku za leto 2025 je 53 % vprašanih popotnikov že zavestno pozornih na vpliv turizma na lokalne skupnosti, medtem ko 69 % pravi, da želijo obiskane kraje zapustiti v boljšem stanju, kot so jih našli. Leta 2026 se pričakuje nadaljnja rast tega pristopa: gostje ne iščejo le „lepe nastanitve”, ampak izkušnjo, ki ne vključuje gneče, konfliktov in „nevidnih škodljivih vplivov”.

Ta sprememba miselnosti kaže na to, da bo leta 2026 vse bolj pomembno imeti pregledne in razumljive informacije. Podatki in povratne informacije, ki pomagajo oceniti, kako dobro se določena destinacija ali storitev prilagaja lokalnemu okolju. Pristop I-DEST temelji na tem: ne ocenjuje z oznakami „dobro” ali „slabo”, ampak ponuja kontekst, na podlagi katerega lahko popotnik sprejme bolj premišljeno odločitev.

Leta 2025 je na mnogih mestih postalo jasno, da množic ni mogoče obvladovati zgolj s komunikacijo. Do leta 2026 bodo v številnih destinacijah v ospredju povišanja turističnih taks, novi prispevki in regulativni ukrepi, deloma za zmanjšanje obremenitev in deloma za financiranje infrastrukture. Dober primer tega je, da bodo pri več priljubljenih destinacijah v letu 2026 uvedene višje ali nove turistične takse in vstopnine, kot poročajo novice. To bo leta 2026 verjetno še bolj izrazit trend tudi v Evropi: model „vse za vsakogar, vedno” bo nadomeščen s poudarkom na življenjski kakovosti in nosilnosti.

Po napovedih UN Tourism se bo ta pristop leta 2026 še okrepil, zlasti v Evropi. V tem kontekstu bodo pridobile na pomenu digitalne in podatkovno podprte rešitve, ki pomagajo predvideti obremenitve ter priporočiti alternativne časovne okvire ali lokacije. I-DEST v tem smislu ne določa smeri, ampak omogoča destinacijam in ponudnikom, da prepoznajo vzorce, ki lahko izboljšajo življenjske pogoje destinacije.

Pristop Evropske komisije Transition Pathway for Tourism je tudi leta 2025 poudarjal, da konkurenčnost in trajnost turizma v prihodnjih letih temeljita na trikotniku zeleni prehod + digitalni prehod + odpornost. Leta 2026 se zato pričakuje pospešitev rešitev, ki omogočajo merjenje delovanja (energija, odpadki, mobilnostne obremenitve) in ki destinacijam omogočajo ukrepanje na podlagi podatkov, ne zgolj občutkov (na primer časovno usmerjena komunikacija, preusmerjanje prometa, upravljanje kapacitet).

Leta 2026 bo vse več destinacij uporabljalo podatke za obvladovanje porabe energije, tokov obiskovalcev ali sezonskosti. Ta vrsta merljivosti ni pomembna le za ponudnike, ampak tudi za popotnike, ki vse bolj cenijo pregledno delovanje. I-DEST v tem procesu igra posredniško vlogo: povezuje podatke, interpretacijo in podporo pri odločanju.

World Economic Forum v svojih gradivih za leto 2025 opisuje prihodnost turizma kot vse bolj ekosistem, kjer se personalizirane izkušnje in razvoj poslovanja združujejo z okrepljenimi družbeno-okoljskimi zavezami. Leta 2026 bosta umetna inteligenca in podatkovno usmerjeno načrtovanje v praksi prisotna v vsakdanjem življenju: optimizacija poti in časovnega razporeda, usmerjanje povpraševanja v manj obremenjene časovne okvire, boljša izraba kapacitet, manj „nepotrebnega gibanja” in manj odpadkov. Skratka: AI ni trend sam po sebi, ampak orodje za pametnejše in manj obremenjujoče zagotavljanje enake izkušnje.

Ta logika je tesno povezana z miselnostjo, ki jo zastopa I-DEST: cilj ni „več”, ampak ustrezna izkušnja ob pravem času in na pravem mestu.

Potreba po daljših bivanjih in počasnejšem, poglobljenem potovanju se ne pojavlja le na ravni izkušenj. UN Tourism in več evropskih političnih analiz izpostavlja, da daljša bivanja namesto krajših, pogostih potovanj prinašajo uravnotežene obremenitve za destinacije, hkrati pa zagotavljajo stabilnejše prihodke za lokalne ponudnike.

Podobni zaključki se pojavljajo tudi v analizah Evropske komisije o turizmu, kjer logika „daljša bivanja, manj potovanj” ni več le okoljska, ampak tudi vprašanje odpornosti in konkurenčnosti. Leta 2026 bo zato vse več destinacij in ponudnikov zavestno spodbujalo daljša bivanja – ne zgolj s popusti, ampak z vsebinsko bogatejšo ponudbo, ki temelji na lokalnih izkušnjah.

To ni le okoljsko, ampak tudi vprašanje kakovosti izkušnje. Pristop I-DEST se tudi tukaj ujema s trendom: vsebine in analize ne navajajo hitro „odkljukljivih” znamenitosti, ampak pomagajo razumeti regijo kot kompleksnejšo celoto.

Pomembno je, da UN Tourism in veliki tehnološki/podatkovni akterji (na primer Amadeus) organizirajo programe in dogodke, osredotočene na Travel Insights 2025 & Trends 2026 z regionalno razčlenitvijo. To kaže, da bo leta 2026 znanje o tem, „kaj deluje”, hitreje krožilo v sistemu: destinacija ali ponudnik ne bo začel iz nič, ampak bo deloval na podlagi prilagodljivih vzorcev, primerljivih podatkov in orodij.

Program I-DEST ne pomaga le z monitoring podatki pri deljenju znanja, ampak tudi z brezplačnimi e-učnimi gradivi, ki so že dostopni v več jezikih na Moodle platformi. 

Ena najpomembnejših lekcij leta 2025 je bila, da trajnostni turizem ni ločena smer, ampak osnovni pogoj za kakovostnejše potovanje. Leta 2026 bodo v prednosti tiste destinacije in popotniki, ki ne bodo le reagirali na težave, ampak razmišljali vnaprej: o časovnem načrtovanju, obremenitvah in vplivu na skupnosti.

V tem okolju pristopi za podporo odločanju, kot jih zastopa I-DEST, ne pomagajo z glasnimi sporočili, ampak z razumljivimi informacijami in kontekstom, ki omogočajo bolj premišljeno potovanje – kar na koncu pomeni boljšo izkušnjo za vse.