Jezera, skale, duhovi – 6 naravnih čudes v Transilvaniji, ki jih morate videti pred smrtjo

Korond (Romunija) na severnem izhodu skriva 8 hektarjev velik geološki rezervat imenovan Polžji hrib, ki leži na približno 643 metrih nadmorske višine. Na tem območju se nahaja največje nahajališče aragonita v Romuniji, karbonatne vrste s kovinskim sijajem, ki velja za poldragi kamen. Območje je od leta 1980 pod nacionalno zaščito.

Učna pot je dobro urejena: zaščitne ograje, klopi in informativne table pomagajo obiskovalcem raziskovati osupljive geološke pojave. Poleg aragonitnih in kalcitnih usedlin so tu posebnost tudi fosilni ostanki, "zamrznjeni" v kalcitu.

(Foto: Visit Harghita FB stran)

Ena najbolj skrivnostnih srednjeveških ruševin na območju Seklerske zemlje se nahaja blizu Parajda, na strmem, z gozdom poraslem vrhu. Ostanki utrdbe, znane kot Rapsonnéjev grad, se skrivajo med andezitnimi skalami – mahoviti zidovi, v zemljo pogreznjeni kamni in umetni zbiralnik vode pričajo o nekdanji vlogi te utrdbe. Grad naj bi bil zgrajen v 13. stoletju, morda kot zatočišče med tatarskimi vpadi, vendar je bil kmalu po izgradnji zapuščen. Narava je počasi prevzela zidove, danes pa ruševine, ki se zlijejo z okolico, ponujajo edinstveno doživetje.

Grad spremlja več legend. Po nekaterih zgodbah je bila Rapsonné vila ali čarovnica, ki je svoj grad zgradila s pomočjo črnega mačka in petelina, druge tradicije pa jo povezujejo z njenimi brati, ki naj bi zgradili tudi druge gradove v okolici. Najbolj znana zgodba pripoveduje, da je Rapsonné sklenila pakt s hudičem, da bi lahko hodila k maši v Kluž: čez gore je dala zgraditi čarobno pot, v zameno pa je hudiču obljubila zlato iz Parajda in srebro iz doline. Rapsonné je hudiča prelisičila, zato je pot izginila, a legenda je ostala. V okolici ruševin še danes omenjajo Rapsonnéjevo vrtnico, ki prinaša posebno srečo tistim, ki se gradu približajo s spoštovanjem. Do kraja je mogoče priti na trajnosten način, peš, kjer naravna tišina in svet legend očarata obiskovalce.

(Kjer je nekoč stal grad - Foto: Cazare Praid)

Rdeče jezero (Lacu Roșu) leži ob vznožju soteske Békás in je posebno zaradi drevesnih debel, ki štrlijo iz poplavljenega gozda. Nastalo je leta 1838 zaradi nenadnega zemeljskega plazu. Rdečkasta barva vode je posledica naplavin, ki jih dež spira z Veres-kő.

Ljudska pripoved o nastanku jezera je tragična in mistična. Po zgodbi je tiranski razbojniški vodja ugrabil mlado dekle Eszter. Dekle je molilo k Bogu za osvoboditev, nakar so se nebesa razjezila: nastal je velik vihar, gore so se zrušile in pokopale razbojnika, na njegovem mestu pa je nastalo jezero. Štrleča drevesa so priče uničenega gozda in preteklosti.

Soteska, ki jo je izdolbla reka Békás, je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti v Transilvaniji. Značilne so 200–300 m visoke skalne stene in vijugaste poti. Soteska Békás ni le naravna znamenitost, temveč tudi priljubljeno vadbišče za alpiniste.

Soteska povezuje Moldavijo in Transilvanijo ter je vedno posredovala trgovske in kulturne stike. Okolica gorovja Nagyhagymás, ki obdaja območje, je bogata z endemično floro in favno ter je zaščitena kot UNESCO biosferni rezervat.

Ena najbolj prepoznavnih znamenitosti gorovja Hagymás je Samotni kamen (Piatra Singuratică), 1608 m visok dolomitni osamelec, ki je zaradi svoje značilne oblike viden že od daleč. Dosegljiv je iz soteske Békás ali z območja Nagyhagymás.

Ime je dobil, ker stoji sam, kot stražar nad pokrajino. Kraj spremlja tudi legenda: po eni pripovedi je na tem mestu stal sekelski bojevnik, ki je čakal na svoje padle tovariše, a ti nikoli niso prišli. Bogovi so ga spremenili v skalo, da bi večno stal kot opomin. V bližini se nahaja planinska koča, ki je odlična točka za počitek pohodnikov.

(Foto: Dezső László / Visit Harghita)

Borsec leži v srcu gorovja Gyergyói in je znan po več kot 15 mineralnih izvirih. Izraz "borvíz" izhaja od tod in se nanaša na šumeče izvire, ki jih uporabljajo v zdravilne namene že od 16. stoletja. Kristalno čiste vode z različnimi mineralnimi sestavami priporočajo za težave s prebavo, krvnim obtokom in gibalnim sistemom. Sprehodne poti in pitniki v okolici mesta omogočajo obiskovalcem, da vodo okusijo neposredno iz izvirov.

Borsec danes velja za vzor trajnostnega zdraviliškega turizma: dar narave lokalna skupnost že stoletja uporablja s spoštovanjem, gostje pa se lahko odgovorno vključijo v to tradicijo.

(Foto: https://statiuneaborsec.ro/)

Teh šest naravnih čudes ni le vizualna izkušnja, temveč tudi potovanje v geološke, kulturne in duhovne globine Transilvanije. Naj gre za moč narave (Rdeče jezero, soteska Békás), vulkansko energijo (Sveti Ana), ali navdihujoče panorame (Madarasi Hargita, Samotni kamen) – ti kraji vedno znova vabijo človeka nazaj.

Potujmo odgovorno – Okrožje Hargita skriva posebej občutljive naravne zaklade, zato vse obiskovalce spodbujamo, da skrbijo za poti, spoštujejo življenjski prostor domačinov in domov odnesejo le spomine.