Potovanje v skladu s SDG – iskanje nove oblike turizma

17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (Sustainable Development Goals – SDGs) je globalni okvir, ki določa cilje za izboljšanje sveta do leta 2030: na primer odprava revščine, zmanjšanje lakote, zaščita podnebja, enakost spolov ali zagotavljanje dostopa do čiste vode.

SDG-ji zajemajo vsa področja življenja – tudi turizem. Turizem je lahko orodje za doseganje teh ciljev ali ovira, če ni ustrezno organiziran. Namen ozaveščenega potovanja je, da izberemo prvo možnost. 

Čeprav na prvi pogled ni očitno, so ti cilji tesno povezani s turizmom. Med potovanjem se ljudje odločajo – o tem, kje bodo bivali, kaj bodo jedli, kako se bodo premikali, koga bodo podprli s svojim denarjem in pozornostjo. Vse te odločitve neposredno vplivajo na to, ali potovanje podpira ali ogroža te globalne cilje. „SDG-popotnik“ torej sprejema odločitve, ki so v skladu s prizadevanji za bolj trajnosten svet.

SDG-popotnik, torej tisti, ki razmišlja v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, pristopa k potovanju drugače kot tradicionalni turisti. Njegov glavni cilj je, da njegove odločitve pozitivno vplivajo na ljudi, okolje in lokalne skupnosti.

Zavestno izbere na primer nastanitev, restavracijo ali dejavnost, ki podpira lokalna podjetja, s čimer zmanjšuje gospodarske neenakosti (SDG 8 – dostojna gospodarska rast, SDG 10 – zmanjšanje neenakosti). Posebno pozornost namenja tudi svojemu okoljskemu odtisu: izogiba se embalaži za enkratno uporabo, izbere energetsko učinkovito nastanitev in se, če je mogoče, premika peš ali z javnim prevozom (SDG 12 – trajnostna potrošnja in proizvodnja, SDG 13 – podnebni ukrepi). Kulturno občutljivo ravna, zanima ga lokalna tradicija, običaji, ki jih spoštuje (SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti, SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije). Išče izkušnje, ki spodbujajo družbeno vključenost – na primer z obiskom krajev, kjer ljudje iz ranljivih skupin aktivno sodelujejo v gostinstvu ali vodenju programov (SDG 5 – enakost spolov, SDG 10).

Takšen popotnik torej ne zbira le spominov, temveč ustvarja resnično vrednost – s svojimi individualnimi odločitvami prispeva k pravičnejšemu in bolj trajnostnemu svetu.

Bistvo potovanja v skladu s SDG-ji je, da obiskovalec ne razmišlja le o svojem udobju, temveč upošteva tudi družbene, gospodarske in okoljske vplive svojega potovanja. Na primer, če nekdo biva na podeželski ekološki kmetiji, kjer kuhajo z lokalnimi sestavinami (SDG 2 – Zero Hunger in SDG 12 – Responsible Consumption and Production), ali kjer delujejo programi za enake možnosti (SDG 5 – Gender Equality in SDG 10 – Reduced Inequalities) in kjer je osveščanje gostov prav tako cilj (SDG 4 – Quality Education), potem ta izbira hkrati podpira lokalno gospodarstvo (SDG 8 – Decent Work and Economic Growth), družbeno vključenost (SDG 10) in okolju prijazen način življenja (SDG 13 – Climate Action).

Ta oblika potovanja ne pomeni odrekanja, temveč to, da lahko z našimi izbirami pozitivno vplivamo na svet – ob tem pa uživamo enako bogate in nepozabne izkušnje.

Turizem, usmerjen v SDG-je, ni koristen le za obiskovalce, temveč služi kot smerokaz tudi destinacijam. SDG-ji ustvarjajo skupen jezik: turistični ponudniki, odločevalci in obiskovalci se lahko sklicujejo na ista načela.

To olajša strateško načrtovanje, trženje, prijave na razpise in preglednost notranjega delovanja. Ponudniki in regije, ki se vključijo v sistem, lahko komunicirajo na podlagi enotnih vrednot – in to postaja vse bolj pričakovano tudi s strani ozaveščenih popotnikov.

Predstavljajte si popotnika, ki mu je družbena enakost pomembna vrednota. Njegov načrt poti vključuje kraje, kjer v gostinstvu ali obrtniških programih sodelujejo tudi ljudje z oviranostmi, kjer kavarno vodi socialno podjetje in kjer programe ponujajo skupnosti, ki so bile prej izključene iz turizma.

Ali pa pomislite na podnebno ozaveščeno družino, ki se odloči za vlak namesto letala, biva v nastanitvi z ogrevanjem na sončno energijo in sodeluje v lokalnem programu sajenja dreves. Njihove počitnice ne bodo le spomin, temveč resničen prispevek k boljši prihodnosti.

Potovanje, usmerjeno v SDG-je, ni kampanja ali trend. To je miselnost, ki postaja vse bolj naravna za mnoge. Sredi kompleksnih globalnih izzivov vse več ljudi išče izkušnje, ki niso namenjene le njim – temveč imajo tudi globlji pomen.

Vprašanje torej ni, ali naj potujemo. Ampak: kako, kam in zakaj?

Platforma I-DEST ponuja priložnost, da popotniki ne odločajo le na podlagi občutkov, temveč tudi konkretnih podatkov. Sistem namreč omogoča filtriranje na podlagi SDG-jev: obiskovalec lahko označi, da so mu na primer najpomembnejši podnebni ukrepi, podpora lokalnim skupnostim ali enake možnosti – in v skladu s tem prejme priporočila za programe, nastanitve ali ponudnike.

Vse to ne deluje na teoretični ravni: I-DEST temelji na resničnih, merljivih podatkih, ki jih lokalni ponudniki beležijo prek samoprijav in avditiranih procesov. Na primer, gostinski obrat, ki dokazano uporablja lokalne sestavine, se lahko jasno poveže s cilji „Zero Hunger“ (SDG 2) ali „Responsible Consumption and Production“ (SDG 12).

Popotnik lahko torej potuje tako, da je prepričan, da resnično podpira cilje, ki so mu pomembni, in ne odloča le na podlagi marketinških sporočil.